Reka Sava je skupaj z mostovi in zgodovinskimi potmi pomembno zaznamovala razvoj severnega dela Ljubljane. Ob njej se ni razvijala le trgovina in promet, temveč tudi priljubljena izletniška in kopališka kultura.

Leta 1929 je vinski trgovec Anton Štirn¹ ob peščeni rečni plaži reke Save na Ježici kupil zemljišče, leto pozneje pa odprl gostilno Pri Štirnu in uredil kopališče. Zgradil je garderobe, prhe, čolnarno, shrambo za kolesa in konjušnico, uredil plažo ter športna igrišča. Kopališče, znano tudi kot Štirnove Beneške toplice, je slovelo po peščenih bazenčkih, namenjenih lajšanju revmatskih težav, in je kmalu postalo priljubljeno zbirališče Ljubljančanov.

Sproščanje na Šternovem kopališču na Ježici. Ljubljana, 1967, foto: Marjan Ciglič, hrani: MNZS, Leica, ČB-negativ. Hrani MNSZS. ©MNSZS. Fotografija je avtorsko zaščitena.

Po drugi svetovni vojni je bilo kopališče nacionalizirano. Leta 1965 je na tem območju nastal Avtokamp Ježica s kampom, počitniškimi hišicami in letnim ter zimskim kopališčem. Štiri leta pozneje, 10. julija 1969, se je odprl nov bazenski kompleks s tremi bazeni in toboganom, ki je dolga leta privabljal številne obiskovalce.

Leta 2005 je bilo nekdanje Šternovo kopališče temeljito prenovljeno in preimenovano v Mestno plažo Laguna, ki še danes ohranja tradicijo poletnega druženja in osvežitve ob Savi.

1. Čeprav se je lastnik, po katerem se je prvotno imenovalo kopališče, pisal Štirn, se je po drugi svetovni vojni začelo uporabljati ime Štern, ki je v veljavi še danes: restavracija Štern je danes del kompleksa Mestne plaže Laguna ↩︎