20. avgusta 1933 je bilo slovesno odprto letališče v Polju, namenjeno vojaškemu in civilnemu letalskemu prometu. Razprostiralo med današnjim BTC-jem in železniško progo. Prve letalske povezave z ljubljanskega letališča so bile vzpostavljene z Zagrebom, Sušakom in Beogradom, nato pa so se vzpostavile tudi povezave s Celovcem in Dunajem. Poleg letališke stavbe in kontrolnega stolpa je letališče imelo tudi dva hangarja. Prvi hangar se je uporabljal za civilna letala in je bil poimenovan po znanem letalcu Edvardu Rusjanu, drugi hangar pa je bil namenjen vojaškim letalom in je nosil naziv po vojaškem letalcu majorju Joži Župančiču.  

Neznani avtor, letaliških hangar za vojaška letala, Ljubljana, med obema svetovnima vojnama. Fotografska zbirka časopisa Slovenec, fotografija na papirju 3,5 x 8,3 cm, inv. št. SL7922. Hrani MNSZS. ©MNSZS. Fotografija je avtorsko zaščitena.

Do leta 1963 je bilo letališče v Polju najpomembnejše slovensko letališče, potem pa je to vlogo prevzelo novozgrajeno letališče Brnik. Staro letališče se je nato uporabljalo za manjša športna letala, leta 1979 pa je bilo dokončno zaprto. Danes na letališče spominja Letališka cesta, pred nekaj leti pa sta bila prenovljena tudi letališki stolp, v katerem je sedaj predstavljena zgodovina letališča, in letališka stavba, v kateri se nahaja kavarna. Eden izmed hangarjev je bil dolga leta salon avtomobilov, danes pa je preurejen v arheološki center.